Pilotiranje benoto tehnologija

BENOTO TEHNOLOGIJA IZVEDBE AB PILOTOV


1. UVOD


Temeljenje na kolih (pilotih) je ena izmed metod globokega temeljenja. Kadar tla v plitvejši coni nimajo zadostno moč nošenja, oziroma imajo preveliko stisljivost ali možnost zdrsa, je potreben neposreden prenos obtežbe objekta v večje globine, v katerih so tla manj stisljiva in glede na nevarnost zdrsa odpornejša.
Koli prenašajo obtežbo v tla bodisi s trenjem ob obodu svojega trupa, bodisi preko svojih nog, največkrat pa kombinirano. Zaradi tega se koli izdelujejo od trdnega materiala (les, jeklo, armirani beton itn.).
Ena med najbolj razširjenimi metodami in večstransko uporabljenih metod je temeljenje na pilotih izdelanih na samem mestu pilota z izdelavo.

Najširšo uporabo, kakor tudi univerzalnost glede vrst zemljišča našega prostora, v katerih se izdeluje pilot, se dosega s potiskanjem posebnih jeklenih cevi z oscilirnim primežem ( lavirka ), ter izkop materiala z grabilnikom na lopute. Za to metodo je udomačen naziv BENOTTO tehnologija.


2. TEHNOLOGIJA IZDELAVE VRTINE ( izkopa )


Danes razpolagamo z različnimi metodami izdelave vrtine , od katerih je vsaka uspešna le v določeni vrsti zemljišča. O tem je treba voditi računa ne le zaradi ekonomske, temveč tudi zaradi zadovoljivosti izdelave po tehnični strani. Z izdelavo je treba čim bolj ohraniti naravne značilnosti zemljišča. Glede izbire metode vrtanja zemljišča lahko razvrstimo v dve osnovni kategoriji :

1. Zemljišča, ki zahtevajo podporo sten vrtine, ker nimajo kohezivne lastnosti ( pesek, prod, melj, blato ) ponavadi prepojeni z vodo.

2. Zemljišča, ki ne zahtevajo podporo sten vrtine – kohezivna zemljišča ( glina, lapor, naplavine s kohezivnimi lastnostmi, kamenine )

Za zemljišča prvega tipa je treba uporabiti tehnologijo, ki predvideva oblaganje sten vrtine z začasno jekleno cevjo ali mogoče podpora sten z bentonitno izplako.

Z uporabo sistema BENOTTO je prvič kvalitetno rešen problem izdelave pilotov velikega premera. Sistem predvideva cevno oblaganje sten vrtine z oscilacijo cevi vzdolž lastne osi. S tem gibanjem ( osciliranjem ) se v precejšnji meri zmanjša bočno trenje zemljišča na obložno cev. Konec ( dno ) cevi ( končni čevelj – krona ) je primerno nazobljen ter odpira sebi pot k prediranju.

Za takšno potiskanje opažne cevi zadošča potisni učinek lastne teže cevi in teže oscilirnega primeža (lavirke), ki je na cev oprijet. Potisk navzdol se pospešuje s hidravličnimi cilindri.

Izvlačenje opažne cevi po opravljenem betoniranju se dokaj zanesljivo izvede s hidravličnimi cilindri ( ponavadi 2 kom ), ki sta postavljena med primežem in nosilnim okvirjem na tleh. Izkop materiala se opravi z eno vrvnimi grabilniki. Eno vrvni grabilniki so konstruirani tako, da se grabilne lopute odpirajo in zapirajo samodejno izrabljajoč lastno težo, ki visi na eni manevrirani vrvi. Oblika grabilnih loput se lahko spreminja glede vrste zemljišča, ki ga izkopavamo.

V primeru občasne pojave kamnitih samic ali potrebe vgraditve pilota v skalnata tla, zaradi večje nosilnosti in vpetja, lahko uporabimo sekače na vrvi ter izkop z grabilnikom.

Po izkopu vrtine se pristopa vgrajevanju železne armature, ki jo predpiše projektant za določeni kol. Količine betona in globine vgraditve so večkrat zelo zahtevne. Z uporabo sistema ''kontraktor'' oziroma montažne cevi skozi katero se vgrajuje beton se dosega zadovoljiva kakovost vgradnje pilota. Kritični trenutek za kakovost pilota je izvlek kontraktorskih in opažnih cevi. Namreč, zaradi različnih vzrokov v tem trenutku lahko pride do prekinitve pilota in njegove neuporabnosti. Z uporabo dvojnostenskih znotraj in zunaj gladkih cevi je možnost prekinitve pri izvlačenju skoraj izključena.
Ne glede na obliko grabilnih loput, je za doseganje dobrega stika dna pilota in zemljišča ponekod potrebno izpiranje ( posebej, kadar se dela izvajajo v vodi ) z zrakom oziroma z airliftom.


3. PRIPRAVA DELOVNEGA PLATOJA IN DOSTOPNIH POTI


Delovni plato mora biti izdelan iz gramoznega materiala ali zasipa v debelini 30 do 50 cm pri čemer velikost posameznega kosa ne presega 30 cm. Plato mora biti izveden vodoravno in komprimiran, da je mogoče nemoteno gibanje delovnih strojev s specifičnimi pritiski 120 MPa ( 12.000 kg/m2). Delovni plato mora biti za nemoteno izvajanje pripravljen tudi najmanj 2,5m izven zunanjih osi pilotov.
V primeru poškodbe delovnega platoja zaradi transporta betona, armature ali drugega je potrebno istega sproti popravljati na zahtevo delovodje Geoinvest. Pri zadnjem pilotu mora biti delovni plato podaljšan za 12,0 m od osi zadnjega pilota (nujno pri pilotnih stenah). Približna kota višine delovnega platoja je kota višine gred, oziroma najmanj 10 cm višje od armaturnega koša.
Dostopna cesta za pilote ne sme imeti nagib večji od 22°.
V slučaju poškodb dostopni poti je iste potrebno sproti popravljati.


4. POSTOPEK GEODETSKIH IZMER


Pred sam dostop stroja na lokacijo posameznih pilotov je potrebno izvesti zakoličbo pilotov. Postopek zakoličbe naj se izvede po naslednjem vrstnem redu:

1. Vedno se prevzame samo os pilota, ki je na vrsti za izkop.

2. Na središče pilota se postavi količek. Istega postavi pooblaščenec naročnika oziroma gradbiščni geometer.

3. Zavarovanje količkov se izvede s pomočjo dveh količkov, ki se nahajata na dveh pravokotnih oseh, ki se sekata v središču pilota – na količku. Prevzem zakoličbe potrdi delovodja oziroma strojnik Geoinvest s podpisom. Razdalja med varovalnimi količki naj bo enaka zaradi lažje kontrole.

4. Pooblaščenec Geoinvest obvezno preverja natančnost postavitve uvodne cevi na način, da se centralni količek nahaja v sredini odprtine lavirke. Po postavitvi cevi v klešča lavirke in potisku v tla za cca 30-50 cm se preveri natančnost z izmero razdalje od varovalnih količkov. V primeru odstopanja za več kot 5 cm se obvezno opravi poprava postavitve. Ponovna preveritev se izvede po potisku uvodne cevi v tla.

5. Ob prevzemu količka in zavarovanja delovodji vpišeta v vrtalno – gradbeni dnevnik geodetsko višino delovnega platoja posameznega pilota ter geodetsko višino do katere se izvede betoniranje pilota ( vključno cca 30 – 50 cm slabega betona, ki bo naknadno odsekan ).

6. Po izvršenem betoniranju pilota se pred izvlekom zadnjih dveh cevi ponovno preveri stanje glede natančnosti postavitve. Manjše korekcije se izvede s premikanjem cevi in armature. V primeru, ko je armaturni koš iznad delovnega platoja se dokončne manjše korekcije izvede z armaturnim košem upoštevaje zaščitno plast betona.

7. Po izvršeni betonaži se z vpisom v vrtalno-gradbeni dnevnik potrdi natančnost izvedbe, oziroma vpišejo morebitne pripombe. Za ustrezno natančnost se šteje ko os pilota odstopa za manj kot 10 cm od projektirane osi.

8. Podatki iz gradbenega dnevnika so osnova za sestavo rojstnih listov ( protokolov ) za vsak pilot.


5. IZDELAVA PILOTOV


5.1 IZKOP VRTINE ZA PILOT

Izkop za izdelavo AB pilotov poteka po tehnologiji BENOTTO z enovrvnimi grabilniki po naslednjem vrstnem redu:
  • 5.1.1 Postavitev prve dvoplaščne cevi v lavirni agregat na mikrolokaciji pilotov. Prva cev ( uvodna kolona ) je nazobčena, kar omogoča napredovanje pri osciliranju.
  • 5.1.2 Kontrola natančnosti postavitve, glede na varovalne količke.
  • 5.1.3 Potiskanje cevi v tla z istočasnim osciliranjem z lavirnim agregatom in istočasno kontrolo navpičnosti v dveh oseh z grezilom.
  • 5.1.4 Hkrati poteka izkop z enovrvnim grabilnikom ustreznega premera. Izkop se izvaja znotraj zaščitne dvoplaščne cevi brez spodkopavanja pod dno kolone v fazi izkopa skozi material, ki se obrušava.
  • 5.1.5. Kontrola natančnosti postavitve.
  • 5.1.6. Delovne dvoplaščne cevi se medsebojno spajajo s posebnimi spoji, ki zagotavljajo tesnost ter prenos navpičnih in torzijskih sil.
  • 5.1.7. Ob dosegu podlage, oziroma končne globine po projektu v kolikor ni možno napredovati z obložnimi cevmi, ter ni možen izkop z grabilnikom je potrebno pred izkopom uporabiti sekač.
  • 5.1.8. Izkop v podlago se izvede do globine po zahtevah iz projekta.
  • 5.1.9. Izkop pilotov se izvede ob spremstvu oziroma po navodilih geomehanika, nadzora. Spremlja se geološka sestava tal, ki se evidentira v vrtalno – gradbeni dnevnik. Evidentira se tudi prehod v podlago ter začetek in konec izkopa z uporabo sekača.
  • 5.1.10. Na prvi vrtini v osi, oziroma po navodilih geomehanika se po končanem izkopu izvede standardni penetracijski preizkus. V primeru neustreznega rezultata se izkop podaljša po navodilih geomehanika in projektanta ter ponovi standardni penetracijski preizkus.
  • 5.1.11. Izkop za pilote v pogojih podtalne vode zahteva posebno pozornost pri čiščenju dna vrtine in pri izvajanju betoniranja, zaradi zagotavljanja direktnega stika betona in tal.
  • 5.1.12. Po končnem izkopu se ugotovi končna globina izkopa in pilota.

5.2 VGRADNJA ARMATURNIH KOŠEV, BETONA IN RAZCEVITEV

Armaturne koše, izdelane po projektu s posameznimi dolžinami do 12 m, v delovno območje bagra dostavi dobavitelj. Pred vgradnjo armaturnega koša je potrebno prevzeti koš s strani nadzornega organa. Največji zunanji premer špirale armaturnega koša za pilote različnih premera je v tabeli spodaj. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost, da se med potekom betoniranja pilota najdebelejše frakcije v betonu zagozdijo med armaturnim košem in kolono cevi, kar povzroči izvlek koša pri razcevitvi.
Znotraj armaturnega koša se do dna vrtine vstavi kontraktorska cev z lijakom na ustju vrtine. Namreč, sama vgradnja betona skozi kontraktor zagotavlja zahtevano kvaliteto betona in homogenost po celi dolžini. Pri vgradnji je potrebno zagotoviti potopljenost kontraktorja v beton v višini min 2m ves čas vgradnje. To je posebej pomembno pri skrajšanju in izvleku kolone zaščitnih cevi iz vrtine. Postopek betoniranja se izvaja tako, da se po vgradnji prvih 7 do 8 m betona v vrtino opravi izvlek prve cevi iz vrtine in odklop od cevi. Nadaljuje se vgradnja betona skozi kontraktor po istem postopku in sledi ponovitev odstranitve cevi vse do zadnje cevi (uvodna kolona).
V pilote se lahko vgrajuje le črpni beton po projektu kvalitete C25 / 30 ali boljše kvalitete.
Projekt betona pripravi dobavitelj betona.
Po veljavnih predpisih je potrebno za ateste betona odvzeti potrebno število preizkusnih kock, na gradbišču in v betonarni ( predvideti v projektu betona).
Pred vgradnjo dobavitelj betona izvede meritve konzistence ( slam test )
Vgradnja betona bo potekala ( če je možen dostop ) direktno iz avtomešalca v lijak kontraktorja, v nasprotnem slučaju je potrebno uporabiti betonsko črpalko za dostavo do lijaka kontraktorja. Betonska črpalka mora zagotoviti zadostni kapacitet črpanja betona, da ne pride do izpiranja znotraj kontraktorja. Za ločevanje betona in vode v kontraktor se postavlja ločilini čep. Betoniranje se izvaja izključno skozi kontraktor. Kakršnokoli betoniranje pilotov brez kontraktorja je strogo prepovedano. Kakršnekoli obdelave kakovostnega betona pilota z vibracijskimi sredstvi niso potrebne.
Izkustveno na gradbišču naj se ugotovi potrebna višina betona, da po izvleku zaščitne cevi in kontraktorja ostane pilot zabetoniran cca 30 – 50 cm nad projektirano zgornjo koto pilota. Po izvleku cevi se lahko glavni izvajalec odloči da višek betona do višine 10 cm nad končno koto glave pilotov odstrani z zajemalko. Zadnjih 10 cm je potrebno odstraniti ( odsekati ) z ročnimi zračnimi kladivi ali s frezami. Seveda, glavni izvajalec se lahko odloči za sekanje z ročnimi kladivi ali frezanje vseh 30 – 50 cm pilota. Uporaba hidravličnih razbijalnih kladiv lahko povzroči razpokanost glave pilota, kar je nedopustno.

5.3. IZVEDBE MERITEV NA PILOTIH

V skladu s projektom je potrebno izvesti preiskave pilotov in sicer :

1. Meritve zveznosti pilota ( pile integrity test PIT). Za samo izvedbo testa je potrebno omogočiti dostop do kvalitetnega betona pilota ( sekanje ) ter izbrusiti površino 10 x 10 cm za pritrditev senzorjev. Pripravo za meritve izvrši naročnik.

2. V primeru zahteve projektanta se na določenih pilotih izvaja SLT test ( cross hole ), oziroma ugotavljanje kakovosti betona po dolžini pilota. Za to je potrebno z notranje strani armaturnega koša postaviti jeklene cevi premera 1,5'' ali 2'' ki se spajajo z navoji in so zaprte s spodnje strani, da se omogoči prehodnost znotraj cevi po betoniranju. Cevi se pred betoniranjem napolnijo z vodo. Cevi postavlja dobavitelj košev.

3. V skladu z EURO CODE in zahtevami projektanta se po strditvi betona izvede test nosilnosti pilotov
a) statični obremenilni test
b) dinamični obremenilni test

V primeru vgradnje z nevarnostjo podzemnih tokov se v območju tokov na koše postavljajo zaščitne srajce.

5.4. TEHNIČNA DOKUMENTACIJA

1. VODENJE IN PODPISOVANJE DOKUMENTACIJE
Izvajalec del, bo na gradbišču vodil, poleg po zakonu o varstvu pri delu predvidene dokumentacije, tudi dokumentacijo, vezano na izdelavo pilotov in sicer:
  1. vrtalno-gradbeni dnevnik, v treh izvodih, od katerih je le en za naročnika del;
  2. rojstni list pilota ki se po podpisu fotokopira za arhivsko dokumentacijo izvajalca.
Vrtalno-gradbeni dnevnik podpisuje poleg izvajalca tudi pooblaščeni predstavnik naročnika. Dnevnik se podpisuje dnevno, ali najkasneje v treh dneh po izvršenem delu. Rojstni list pilota pripravi in podpiše delovodja GEOINVEST, v sodelovanju z dobavitelji armature in betona. Vpisi vseh nadzorov se vršijo v gradbeni dnevnik naročnika. Pooblaščenec naročnika vpiše svoje zahteve v vrtalno-gradbeni dnevnik izvajalca Geoinvest d.o.o.

2. PREDAJA DOKUMENTACIJE
Izvajalec del bo po zaključku projekta pripravil skupno poročilo o izvedenih delih objektu. Sestavni deli poročila so:
  1. podpisani vrtalno-gradbeni dnevniki;
  2. podpisani rojstni listi pilotov;
  3. poročilo o rezultatih preiskave zveznosti;
  4. poročilo o rezultatu dinamičnega obremenilnega testa, če se naroči;
  5. izjavi po ZGO in ZVD.

6. STROJNA OPREMA ZA IZVEDBO PILOTOV


Za izdelavo pilotov premera premera 60, 80,in 100 cm uporabljamo naslednje stroje in opremo:
  1. Bager Link Belt Ls 78 na gosenicah, motor diesel
  2. Hidravlični oscilator ( lavirka ) GC 72 / 1000,
  3. Hidravlični agregat HB 75 motor diesel
  4. Enovrvni grabilniki Casagrande G4
  5. Sekači, križnega prereza izdelani iz nikl-krom legiranega jekla zun. premera 46, 65 in 85cm
  6. Opažne cevi zunanjega premera 60,80 in 100cm, not. premera 52,70in 90 cm.
Kontraktorske cevi premera 177mm do 273 mm na navoje s tesnili
Za izdelavo pilotov premera 100 do 150 cm uporabljamo naslednje stroje in opremo:
  1. Bager Link Belt Ls 108 B na gosenicah, motor diesel
  2. Hidravlični oscilator ( lavirka ) GC 72 / 1500,
  3. Hidravlični agregat HB 100 motor diesel
  4. Enovrvni grabilniki Casagrande G6, G7
  5. Sekači, križnega prereza izdelani iz nikl-krom legiranega jekla ustreznega premera.
  6. Opažne cevi ustreznga premera po projektu.
  7. Kontraktorske cevi premera 177 mm do 273 mm na navoje s tesnili
Tehnične karakteristike strojev in opreme so v prilogi elaboratu.


TEHNIČNI OPIS OPREME IN STROJEV


Dvoplačne opažne cevi in uvodna cev

Dvoplaščnečne opažne cevi premerov 600, 800, 1000, 1200, 1250 in 1500 mm se medsebojno spaja z insertnimi členi - zagozdami. Z navojnimi vijaki se poveže inserte - zagozde in je zagotovljena togost povezave med cevmi, kar nam omogoči kvalitetno izvedbo glede vertikalnosti, ki je posebej pomembna pri izvajanju t.i. sekanih pilo¬tov. Debelina stene cevi premerov 600 mm je 40 mm, pri večjih premerih pa 50mm. Napredovanje s cevmi omogoča specialna krona z z zobmi oblitimi z trdo leguro ali z widia vložki na zobeh.

Obložne cevi so naslednjih dolžin:
  • cevi á 4 m,
  • cevi á 2 m,
  • cevi á 1 m,
  • krona na prvi cevi.

V standardni uporabi v podjetju so dvostenske opažne cevi premerov 600, 800, 1000, 1200 1250 in 1500 mm. Z dvostensko izvedbo je dosežena gladkost zunaj in znotraj cevi. V uporabi so cevi dolžine 2.00 m in 4.00 m, ki se med seboj spajajo z zagozdami. Karakteristike cevi glej v naslednji preglednici:

Nominalni premer pilota v [mm] 600 800 1000 1200 1250 1500
Zunanji premer cevi v [mm] 600 800 1000 1200 1250 1500
Notranji premer cevi v [mm] 520 700 900 1100 1150 1400
Zunanji premer armature v [mm] - priporočeno 420 620 820 1020 1060 1320
Debelina stene cevi v [mm] 40 50 50 50 50 50
Teža spoja v [kg] 330 550 705 860 885 1070
Teža dvojne cevi v [kg/m’] 230 375 525 650 675 885


Benoto


Stroji in oprema za izdelavo kopanih (Benotto) pilotov

Bager Link Belt LS78 in LS 108

Model LS 78 se uporablja za izdelavo pilotov do 100mm, LS108 se uporablja za izdelavo pilotov premera do 1500 mm. Karakteristike strojev so podane v naslednji preglednici:

Bager Link Belt LS78 in LS 108

Model Link Belt:   LS 78 LS 108 B
Dolžina ročice (min/max) v [m] A 12.20/24.40 12.20/30.50
Delovna dolžina bagra in lavirke v [m] L 9.00 10.80
Delovna širina v [m] Z 3.15 4.16
Delovna teža z min. ročico in “A” v [kg]   20,500.00 29,500.00
Delovna teža z min. ročico in “AB” v [kg]   21,040.00 35,670.00
Največja nosilnost (min. ročica in min. polmer) v [kg]   16,000.00 41,000.00
Širina gosenic v [m]   0.762 0.914
Medosna razdalja v [m] R 3.40 3.74
Tlorisna dolžina gosenic v [m] S 4.15 4.74
Hitrost premikanja stroja, nizka/visoka v [km/h]   1.90/3.80 1.30/2.80
Hitrost obračanja v [obrati/min]   Do 4.20 Do 4.00
Tip motorja   GM 4 – 71 N GM 4 – 71 N
Moč motorja v [kW] pri št. obratov   83.50 pri 1850 83.50 pri 1850
Akumulatorji in moč v [V/Ah]   2 kom, 12/135 2 kom, 12/135
Premer bobnov v [mm]   355/355 387/387
Vlečna sila bobnov v [kp]   6,960.00/6,750.00 8,620.00/8,370.00
Hitrost vrvi v [m/min]   53/53 47/52
Transportna dolžina z osnovno ročico v [m]   -- 11.20
Transportna širina (brez gosenic) v [m]   2.40 2.44
Teža protiuteži v [kg]: - “A”     5,440.00
Teža protiuteži v [kg]: - “AB”     11,610.00
Teža protiuteži v [kg]: - “ABC”     15,560.00


2.3.2. Hidravlični oscilator cevi (“lavirka”) tipa GC 72

Za sprotno ščitenje sten vrtine (“cevitev”) se uporabljajo posebne hidravlično gnane čeljusti, ki med izkopavanjem pilota potiskajo obložne cevi v zemljino za izdelavo vrtine.

Hidravlični oscilator cevi
Hidravlični oscilator cevi (“lavirka”) tipa GC 72

Karakteristike naprav so podane v preglednici:

Največji premer cevi v [mm] 1,000.00 1,500.00
Najmanjši premer cevi v [mm] 600.00 1,000.00
Dolžina v [mm] 5,600.00 6,530.00
Širina v [mm] 2,200.00 2,490.00
Višina v [mm] 1,400.00 1,620.00
Teža v [kg] 8,000.00 12,500.00
Delovni pritisk v [bar] 200.00 200.00
Največji pritisk v [bar] 300.00 300.00
Največja kapaciteta črpalke v [l/min] 270.00 270.00
Potezna sila pri 200 bar v [Mp] 120.00 188.00
Navorni moment v [Mpm] 106.00 210.00
Sila zapiranja pri 200 bar v [Mp] 56.00 75.00
Kot osciliranja v [°] 26.00 24.00
Manevrirna višina v [mm] 600.00 600.00
Normalna oscilacija v [ciklov/min] 6.20 6.00
Pospešena oscilacija v [ciklov/min] 12.40 8.10
Hitrost izvlačenja v [cm/min] 28.70 31.50
Pospešena hitrost izvlačenja v [cm/min] 57.40 63.00
Razdalja od osi pilota v [mm] 1,200.00 1,500.00


2.3.3. Hidravlični agregat MGC 1000/SR za pogon oscilatorjev

Hidravlični agregat tipa MGC 1000 se uporablja za pogon hidravličnih oscilatorjev obeh tipov. Za pretok hidravlične tekočine od agregata do lavirke služijo visokotlačne gumeno – armirane cevi. Tehnični podatki agregata so podani v naslednji preglednici:

Dolžina v [m] 4.40
Širina v [m] 1.30
Višina v [m] 1.70
Teža v [kg] 3,200.00
Tip motorja Deutz F6L 912
Moč motorja v [kW] pri št. obratov 60/1,800.00
Hidravlična črpalka – tip Linde B2PV 75
Max. pritisk črpalke [bar] 300.00
Delovni pritisk črpalke [bar] 200.00
Največja kapaciteta črpalke [l/min] 2 × 135
Akumulator [V/Ah] 12/135


2.3.4. Enovrvni grabilniki

V podjetju so za izkop materiala z dna pilotov v uporabi enovrvni grabilniki izdelovalca Casagrande, naslednjih dveh tipov:
- model BELR, G 4 premera do 1,000 mm
- model BEL, G 6 za premere od 1,000 do 1.500 mm

Karakteristike obeh modelov so podane v naslednji preglednici:

    BELR,  G4 BEL,  G6
Nominalni premer v [mm] A 600 800 1000 1000 1250 1500
Premer grabilnika v [mm] B 520 730 850 850 1050 1250
Premer z zobmi v [mm] C -- -- 910 910 1110 1310
Odprta višina v [mm] D 3150 3250 3250 2800 2900 3200
Zaprta višina v [mm] E 2870 3000 2965 2600 2550 2600
Največja izdolžitev v [mm] F 750 1250 1350 1450 1900 2750
Višina odpenj. komp. v [mm] G 1200 1200 1200 1200 1200 1200
Teža v [kg]   1780 1900 2150 2750 2800 2900
Kapaciteta v [dm3]   20 45 80 80 130 200


Enovrvna grabilnika prvi tip BELR in drugi tip BEL
Enovrvna grabilnika prvi tip BELR in drugi tip BEL

2.3.5. Sekači

Sekači so posebno konstruirana kladiva oz. dleta, ki se uporabljajo v kombinaciji z enovrvnimi grabilniki. Z njimi se v višjih delih vrtine razbijajo večji kosi kamnin (“samice”) ali pa se z njimi na dnu pilotov izdela poglobitev oz. usek v trdno podlago iz laporjev, dolomitov, apnencev in podobnih kamnin, ki predstavljajo osnovo za temeljenje. Sekači so izdelani iz jekla, udarni deli (zobje) pa so zamenljivi, ojačani z nikelj-kromovimi legiranimi jekli. Prerez sekalne površine je križ oz. dleto, ki omogoča največjo moč udarca.

Pilotiranje benoto Pilotiranje benoto Pilotiranje benoto
-->
  • AC Gruškovje 2016

  • Župnišče Rakovnik 2016

  • Tolmin 2016

  • Dobrova 2016

  • Ponikovalnica Vilharjeva Lj 2016

  • Bela Hiša Gerbičeva Lj 2016

  • Janaf - otok Krk (HR) 2016

  • Mahovljani BiH

  • Most Drivuša (BiH) 2015

  • Perin Han (BiH) 2015

  • Purači (BiH) 2015

  • Planica 2015

  • Krka Novo Mesto

  • Acroni Jesenice 2015

  • Gruškovje 2015

  • NE Krško 2015